PREDNOSTI NEPRIPADANJA

SREDA SEPTEMBER 03, 2020

ryan-moreno-IcAtXrAZx8E-unsplash.jpeg

Izkušnja nepripadanja se lahko izraža na različne načine: morda niste bili del popularne skupine v šoli, ali del verske skupine, morda se v vaši družini ne družijo radi z vami. Karkoli je bilo, da ste želeli pa niste imeli možnosti biti del, je pogosto lahko precej boleče, samotno in z občutkom nepovezanosti, če ste izločeni. Kadar nimate priložnosti pripadati določeni skupini,  je lahko tudi težje narediti stvari, ki jih morate ali si jih želite narediti. Lahko se celo poveča verjetnost socialne izolacije, kar dodatno lahko vodi v psihološke težave in fizično bolezen. 

Toda, če niste del določene skupine ali se na splošno držite bolj zase, lahko ima tudi prenekatero korist: 

  1. OSVOBODITEV
    Skupina lahko ne samo omejuje naše razmišljanje in način izražanja, pač pa tudi našo fizično svobodo. Lahko prepovedo vstop na določena mesta, stavbe ali celo države. Ali zahtevajo, da npr. prenehamo uživati določeno hrano, zgolj zato, ker je to v nasprotju z njihovo ideologijo. Res je, da so določene stvari lahko dobre, toda to ne pomeni, da moramo živeti skladno s to ideologijo, da bi bilo naše življenje dobro.

    Albert Camus, je rekel: ”Vsaka ideologija je v nasprotju s človeško psihologijo.”

    Zelo verjetno lahko postanemo dokaj omejeni, če pristanemo na katerokoli ideološko poslušnost. Mnogo je skupin, ki bi se jim lahko pridružili od religioznih skupnosti do motociklističnih skupin… Vendar kaj to pomeni za nas?  Če smo del teh skupin govorimo kot njeni člani, se oblačimo, mislimo,  delamo enake stvari kot skupina. Kaj s tem pridobimo? Torej, dejansko smo del skupine, pripadamo, okrog nas so ljudje, s katerimi delimo podobne interese, morda značilnosti in zanimanja. Na nek način nam je zagotovljena določena varnost. Po drugi strani pa, če nismo del skupine (katerekoli) imamo večjo svobodo, da smo to kar smo, da počnemo stvari po svoje in se družimo z ljudmi, ki si jih sami izberemo. Lahko se izražamo tako kot nam odgovarja in smo povsem avtentični. Prav tako je naše mišljenje neobremenjeno s kakršnokoli ideologijo in je prosto izraženo. In to je prava svoboda. Paradoksalno nam to na koncu omogoči, da se družimo in smo del skupine, ki je resnično naša preferenčna izbira. 
     

  2. UNIVERZALNA LJUBEZEN
    V Budizmu obstaja vaja, ki se imenuje ljubeča prijaznost. In ta prijaznost ne izbira, je univerzalna ljubezen do vseh čutečih bitij. Pogosto lahko dogajanje v skupini opredelimo kot popolno nasprotje temu. Naklonjenost se izraža in kaže do članov skupine, medtem pa so do tistih, ki ne pripadajo skupini, nenaklonjeni (ali celo sovražni).  To imenujemo skupinska izbira; ki je lahko krasna izkušnja, če ste del skupine, vendar ne tako zelo, če ste bivši član, ki vas  skupina ne sprejema več.  Če niste član določene skupine, ne prejmete njihove podpore in odobravanja, a vam tudi ni treba tega izkazovati tem istim ljudem. Imate popolno svobodo, da svojo naklonjenost in ljubezen dajete komurkoli. Buddha pravi: "Tako kot mati, ki vsemu tveganju navkljub ščiti in ima rada svojega otroka, tako bi moral vsak gojiti neomejeno ljubezen do vsega, kar je živega na tem planetu in še dalje, v zavestno razsežnost navzgor, navzdol in preko celega sveta, prosto sovraštva."
     

  3. SAMOURESNIČITEV NAMESTO KONFORMIZMA
    Sigma moški ali ženska se ne istoveti s posebnim mestom v hierarhiji ali skupini, temveč uporablja hierarhično strukturo v svojo korist in pri tem ohranja svojo neodvisnost in avtonomijo.  Ta oseba je nekdo, ki izbere lastno samouresničitev pred konformizmom. Če smo iskreni – oba načina terjata določen napor. Potrebno je precej energije,  da se prilagodimo temu, kar skupina jemlje kot normo. "Mnogo ljudi porabi ogromno energije zgolj za to, da delujejo normalni." (Camus) Ljudje potrebujemo druge do neke mere - naprimer, kot Slovenci imamo določene koristi, ker živimo v tej državi, poleg tega je to del naše identitete. Res je, da to pomeni spoštovanje zakonov, ki veljajo na tem ozemlju, spoštovanje pravil in običajev, ki veljajo na javnih mestih, vendar nam ta pripadnost dovoljuje svobodno odločanje o tem, kako si želimo urediti svoje življenje in katere so vrednote, ki so pomembne posamezniku. 
     

Konformizem ni vedno slaba stvar. Velikokrat je potreben iz čisto praktičnih razlogov. Toda namesto, da naredimo pripadnost za obezno, lahko to energijo vložimo v lasten razvoj in postanemo oseba, ki sledi resnici v sebi. Veliko energije lahko prihranimo če sledimo samo sebi. Pri tem morda žrtvujemo 'mesto' v čredi, kar pa ni nujno enako socialni izolaciji.  

Korist, če ne pripadamo določeni skupini, je realizirana svoboda,  manj skupinske odvisnosti, kar v končni fazi vodi do več univerzalne ljubezni in sprejemanja, ter samouresničitve pred konformizmom. 

V resnici je dejansko neprecenljivo biti individualist, ki je lahko resnično avtentičen, ideološko neodvisen in prosto razmišljujoč.  Tak posameznik lahko dvomi v vse in vsakogar brez posledic. Čeprav je lahko takšna pot na trenutke precej osamljena in negotova pa je užitek, ko nikomur ne pripadamo, resnično neprecenljiv. 

  • Facebook
  • Pinterest
  • Instagram

ŽELITE, DA BI BILO VAŠE ŽIVLJENJE BOLJ SREČNO IN ZDRAVO?